Regina - Biografija

Glasba ji je bila položena v zibelko in že od vsega začetka ji je pomenila del njenega izražanja. Njeno glasovno izstopanje je bilo mogoče opaziti že v otroštvu, zato je v zboru vedno dobivala solistične vloge. Pri 14 letih se je navdušila nad igranjem kitare in začela ustvarjati tudi svoje skladbe, ki jih je poigravala na šolskih prireditvah. Takrat je začela delovati tudi v nekaj bendih, najprej za klaviaturo, nato je igrala baskitaro v rockovskem bendu, a se v tej glasbi nekako ni mogla ustaliti in se je raje posvečala poetski akustiki. V prvem letniku srednje šole je nastopila na šolski prireditvi in dobesedno navdušila tri tisoč ljudi.

Takrat je postala že nekakšna lokalna zvezda. Na svojem prvem televizijskem nastopu je bila Regina stara 16 let, in od takrat dobila veliko povabil za nastope in koncerte doma in tudi v tujini. Predstavila se je v Avstriji ,na Madžarskem med koncerti, ki jih je imela takrat,pa sta ji najbolj ostala v spominu koncert v prestolnici Slovenije, v ljubljanski dvorani Španskih borcev, in v Makedoniji v Skopju.

Ko je odšla študirat v Ljubljano, se je odprlo novo poglavje njenega glasbenega ustvarjanja. Začutila je obdobje pop oziroma instant glasbe in se s skladbo Vem udeležila festivala Pop delavnica. Takoj za tem je leta 1988 izdala svoj prvi album z naslovom Regina, kjer se je prepletalo več različnih glasbenih slogov. Album se je za takratno novinko presenetljivo dobro prodajal tako da je čez dobro leto izšel drugi album, ki se je bolj nagibal k popbaladam. Z eno od takšnih skladb se je prvič prijavila tudi na izbor za evrosong leta 1990 in prišla celo v ožji izbor za predstavnike Slovenije na takratni Jugoviziji. Kmalu za tem se je preselila na gledališki oder, ko je eno sezono sodelovala v muzikalu Dundo Maroje v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je spoznala gledališko življenje, ki pa je ni preveč pritegnilo.

Sodelovala je pri avantgardnem projektu CD Protest, kjer je prvič poskušala navezati stik s tujino, kar ji je tudi uspelo na festivalu Yamaha v Nemčiji, kjer se je s skladbo Joe uvrstila na 4. mesto.

Pesem Naj ljubezen združi vse ljudi in 4. mesto na prvem slovenskem izboru za evrosong leta 1993 sta Regino pripeljala v vrh glasbenih lestvic in do albuma z naslovom Liza ljubi jazz. V njem se je predstavila v svežem funky slogu in vstopila med bolj znane slovenske izvajalke. Naslovna skladba je zasedala prva mesta na kar nekaj glasbenih lestvicah. Leto 1995 je zaznamovala z zelo trendovskim albumom Religija ljubezni, ki je bil v hipu razprodan. Album je tudi med glasbenimi kritiki bil deležen velike pozitivne medijske pozornosti in kar nekaj hitov, med drugim tudi priredbo legendarne pesmi Stand by me – Bodi tu, kjer je dokomponiranih nekaj novih taktov, tako da je skladba dobila posebno osebno noto.

Že naslednje leto (1996) je Regina z veliko prednostjo pred drugimi, zmagala na slovenskem izboru za eurosong s pesmijo Dan najlepših sanj in tako stopila na najvišjo stopnico slovenske popularnosti. Sama pravzaprav nikoli ni stavila na to skladbo, saj se je na festival odpravila noseča, tako da je na velikem evrovizijskem odru v Oslu na Norveškem doživela nepozabne trenutke, ko je zastopala Slovenijo, tudi zato, ker je nastopila v šestem mesecu nosečnosti. 1998 – Po letu dni premora je sledil novi nastop na izboru za evrosong. Pesem Glas gora se je kot prva domoljubna pesem na takšnem izboru spet uvrstila visoko, in to na 3. mesto. Takoj za tem jo je čakal nastop v finalu Slovenke popevke 1998 s pesmijo Sončna ljubezen in leto pozneje je na istem festivalu prejela nagrado za najboljšo zvokovno podobo pesmi Ujemi moj nasmeh.
S priredbo pesmi Time to say goodbay – Daleč gre srce je sodelovala najprej s tenoristom Tomažem Trčkom in pozneje še z angleškim tenorjem Aleksandrom Brownom. Dokazala je, da je tudi v tem slogu vokalno odlična.

Leta 2000 je Regina zmagala na Slovenski popevki s skladbo Moje ime in prejela najbolj prestižno nagrado festivala – nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo. Nagrado je prejela tudi za videospot, ki je skladbi Moje ime dal nove razsežnosti. Kmalu za tem je izšel album z naslovom Moje ime, ki je po prodaji presegel vse dotedanje. Na njem je največ pozornosti poleg naslovne skladbe pritegnila priredba prekmurske narodne pesmi Ne ori, zato tudi ni naključje, da je promocijo albuma začela prav v rojstni Murski Soboti v »unplugged izvedbi«. Leta 2002 se je z novim imidžem predstavila na Emi. Izšla je tudi skladba in z njo videospot Moja zemlja, ki je dvignil precej prahu predvsem zaradi vprašanja o uporabi državnih simbolov, konkretno zastave. V oddaji Povabilo na ples je z Nacetom Junkerjem v duetu upodobila Christine iz muzikala Fantom iz opere (Phantom of the Opera).
2003 – Na prireditvi Slovenka leta je v ljubljanski operi zapela znani duet iz muzikala Fantom iz opere (Phantom of the Opera) še z igralcem Juretom Ivanušičem.
Na festivalu se je v tem letu prvič predstavila v duetu v skladbi Čaša ljubezni (Copa de Amores) z Diegom Barriosom Rossom pevcem latinoameriške glasbe in tenorjem iz Venezuele. Na tradicionalnem Miklavževem koncertu pa je zapela Trnuljčičino glavno skladbo iz istoimenskega muzikala.

Leta 2004 se je provokativno prijavila na Emo s skladbo Plave očij v prekmurskem narečju. Ko ji je uspel skok v finale, je vzbudila veliko pozornosti, saj je s tem spet opozorila na pomen nacionalne identitete. Posnela je videospot, ki je skladbo podkrepi, da se je uvrstil v vrh skoraj vseh videolestvic. Več kot uspešno je zastopala tudi Slovenijo na festivalu treh dežel v Avstriji ob Vrbskem jezeru.
Leta 2005 je postala zmagovalka strokovne žirije na Emi, ko se je pojavila v popolnoma novem videzu in slogu glasbe in s skladbo Proti vetru nakazala svojo novo glasbeno dogajanje. Na Slovenski popevki se je predstavila s skladbo Gabriel in zaradi spektakularnega nastopa z dvema črnima angeloma polnila rumeni tisk. Epilog je doživela skladba s prav tako spektakularnim spotom, ki je bil premierno prikazan tudi na Mtv. Na podelitvi viktorjev je spet zablestela z neverjetnim scenskim nastopom in novo interpretacijo dueta iz muzikala Fantom iz opere, tokrat s Hribarjem.
Dodeljena ji je bila čast, da je 18. avgusta 2006, ob prvi proslavi dneva priključitve Prekmurskih Slovencev k Sloveniji, zapela slovensko himno. Na Slovenski popevki 2006 je z dovršenim nastopom s knjigo urokov v roki in skladbo Demoni spet prepričala gledalce in vzbudila veliko pozornosti.

Regina že vrsto let dela kot režiserka zvoka pri produkciji in postprodukciji televizijskih oglasov ter posebnih zvočnih efektov za domačo in tudi mednarodno produkcijo. Poleg tega je sodelovala pri sinhronizaciji risanega filma Mali Dink, v katerem je glas posodila kuščarju, slišite pa jo lahko tudi v risani seriji Cibertop, v kateri je glasovno upodobila čarovnico. V predstavi Zimska pravljica je na vabilo Alda Kumarja za Lutkovno gledališče Ljubljana oživela in zapela vlogo Snežaka, zapela pa je tudi nekaj uvodnih songov za risane serije: Barny, Peter Zajec, Lisica Zvitorepka, filmov: Sibiline ljubezni, Peter in Petra, slišati jo je mogoče tudi v televizijskih oglasih mednarodnih korporacij. Z veseljem se je odzvala tudi povabilu Svetlane Makarovič k novi zvokovni upodobitvi pravljice Pekarna Miš Maš, kjer je Regina ob odlični igralski zasedbi odigrala vlogo mačka. Sodelovala je tudi pri projektu Uglasbena prekmurska poezija, kjer je mogoče slišati glasbo z avtentičnimi instrumenti te pokrajine.